Skrbimo za medeno prihodnost – pobuda za ohranitev čebel
Znanstveno potrjene raziskave so pokazale, da čebele zaradi okolju škodljivih pesticidov, pomanjkanja hrane in pomanjkanja gnezdišč izginjajo. Čebele ne izdelujejo le medu, temveč poskrbijo, da se iz cvetov razvijejo užitni plodovi. Ravno zaradi tega pa imamo ljudje za tretjino več živil, kot bi jih imeli sicer.
Zaradi tega smo se leta 2014 odločili, da čebelam namenimo naš prvi trajnostni projekt in skupaj z našimi kupci pomembno prispevamo k njihovemu varovanju. Iz pobude Skrbimo za medeno prihodnost je nastal zanimiv naravovarstveni projekt, ki se bori proti izumiranju čebel in ozavešča o pomenu čebel in drugih opraševalcev.
Poleg strogega nadzora nad uporabo pesticidov pri pridelavi sadja in zelenjave in nenehnega izboljševanja ponudbe ekoloških izdelkov gremo pri HOFERju s projektom Skrbimo za medeno prihodnost še korak dlje. V partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) smo zgradili HOFERjev raziskovalni čebelnjak, pričeli smo s prodajo čebelam prijaznih izdelkov, na težavo pa ne opozarjamo samo svojih kupcev, temveč tudi svoje zaposlene in poslovne partnerje.
Skrb za čebele je za nas velika odgovornost, zato je projekt dolgotrajne narave. Na tej spletni strani lahko spremljate razvoj projekta, s katerim bodo povezane številne aktivnosti v sklopu ohranjanja čebel.
NAŠI DOSEŽKI
Naše dolgoletno uspešno sodelovanje s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) vedno znova radi nadgrajujemo. Tukaj lahko sledite aktivnostim zadnjih let in načrtovanim novostim.
Na 46. državnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev, ki je potekalo 11. maja 2024 v Pivki, smo najboljšim mladim čebelarjem in njihovim mentorjem podarili personalizirane zaščitne čebelarske jopiče in čebelji dan pri HOFERjevem raziskovalnem čebelnjaku. Naknadno pa smo razdelili še 169 čebelarskih jopičev vsem čebelarskim krožkom po Sloveniji. S tem smo pripomogli k zaščiti mladih čebelarjev pred čebeljimi piki.
V marcu 2025 smo že drugo leto zapored vsem čebelarskim krožkom po Sloveniji podarili pakete za obeležitev Dneva sajenja medovitih rastlin. V 2024 smo 171 krožkom razdelili material za izdelavo več kot 100.000 semenskih kroglic v vrednosti 10.000 evrov. V 2025 pa je 176 krožkov prejelo material za delavnico sajenja medovitih rastlin v vrednosti več kot 7.000 evrov, pri čemer smo skupaj razdelili 10.560 l substrata in 2.816 paketov semen bazilike, modrega glavinca, origana in sivke.
Konec 2024 je ČZS ob HOFERjevi finančni podpori kupila nov spektrofotometer tj. napravo s pomočjo katere lahko izmerimo HMF v medu. Svež med ne vsebuje HMF, zato je ta dober pokazatelj kakovosti: večja kot je vsebnost HMF, manjša je vsebnost encimov, vitaminov in drugih za telo koristnih snovi. V 2025 se bodo sodelavci ČZS raziskovalno posvetili vplivu načina segrevanja medu z različnimi tipi grelcev na nastanek HMF v medu in spremembo antioksidativnih učinkovitosti medu s ciljem, da pripravijo smernice čebelarjem o uporabi različnih grelcev z namenom izboljšanja kakovosti medu.
V 2024 smo obeležili 10 let projekta Skrbimo za medeno prihodnost. Ponosni smo, da smo v tem času: kupcem, sodelavcem in lokalnim organizacijam razdelili 710.000 vrečk s semeni medovitih rastlin, pri raziskovalnem čebelnjaku izvedli 60 dogodkov, ki jih je obiskalo več kot 1.750 udeležencev ter v njem pridelali 4 čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis in čebelji strup), ki so tudi središče večletnih raziskav strokovnih sodelavcev ČZS.
Na pobudo ČZS je 26. marca 2022 prvič potekal Dan sajenja medovitih rastlin. V letu 2023 se je več kot 500 slovenskih čebelarjev in HOFERjevih sodelavcev zbralo na Krasu, kjer smo s sejanjem avtohtonih medovitih dreves prispevali k obnovi 20 hektarjev pogorelega gozda in tako zagotovili hrano za čebele v prihodnosti. Ob tem smo pri HOFERju z donacijo v višini 5.000 evrov podprli ČZS in Dan sajenja medovitih rastlin.
Ob svetovnem dnevu čebel leta 2022 smo ČZS-ju predali donacijo v višini 5.000 evrov, ki smo jo zbrali tudi s pomočjo kupcev. Med 20. aprilom in 15. majem smo ob nakupu izbranega gozdnega ali cvetličnega medu iz Slovenije ČZS-ju namenil 1 evro. ČZS je z donacijo podprla projekt Zavoda Mavrični bojevniki Čebelji sen – doživljajsko Stičišče na Gradišču. Ta je zasnovan kot učni prostor za otroke z ADHD, kjer se naučijo skrbeti za čebelice.
V 2021 smo s finančno podporo v višini 3.600 evrov podprli projekt ČZS in Varstveno delovnega centra Koper, v okviru katerega so uporabniki VDC Koper izdelali 180 gnezdilnic za divje opraševalce, namenjene čebelarskim krožkom na osnovnih in srednjih šolah.
V septembru 2021 smo z donacijo v višini 2.000 evrov podprli dobrodelni Glavarjev pohod v soorganizaciji ČZS in Zveze paraplegikov Slovenije. Sredstva, zbrana v okviru pohoda, so namenili za podporo čebelarjem invalidom na invalidskih vozičkih.
V maju 2021 se je ČZS poklonila 55 pomembnim posameznikom slovenskega čebelarstva. V Črni na Koroškem so posadili 55 lipovih dreves, projekt pa smo s prispevanjem sadik lip podprli v našem podjetju. Sadike lip predstavljajo simbol slovenstva, obenem pa so zelo medovite.
Kratek video o projektu Skrbimo za medeno prihodnost in njegovih aktivnostih v 2020.
V septembru 2020 smo z donacijo v višini 4.500 evrov podprli dobrodelni projekt Korak zase, korak za sladkorčke v soorganizaciji ČZS, Pediatrične klinike, Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove ter Društva za pomoč otrokom s presnovnimi motnjami. Zbrani znesek je prispeval k nakupu UZ naprave za oceno stanja ožilja, ki se potrebuje pri pregledih sladkornih bolnikov.
V 2020 smo prejeli priznanje predsednika ČZS Boštjana Noča za večletno pomoč Čebelarski zvezi Slovenije.
Prenesi >>
Čebelje družine, ki bivajo v našem raziskovalnem čebelnjaku, so v letu 2019 pridelale prvo BIO medeno letino. Čebelarji Čebelarske zveze Slovenije so opravili točenje medu in nas razveselili z novico, da so čebelice kljub vremensko neugodnim razmeram pridelale okoli 60 kilogramov gozdnega medu in 3 kg cvetnega prahu. Gozdni med je bil na sejmu AGRA 2019 nagrajen s srebrno medaljo.
Izsek iz poučne oddaje Galileo, ki je bil posvečen čebelam in v katerem je omenjen projekt Skrbimo za medeno prihodnost.
Čebelje družine, ki bivajo v našem raziskovalnem čebelnjaku, so dobro leto po vselitvi pridelale svojo prvo letino. V juniju 2015 so čebelarji Čebelarske zveze Slovenije opravili prvo točenje medu in nas razveselili z novico, da so čebelice pridelale okoli 100 kilogramov gozdnega medu.
HOFERJEV RAZISKOVALNI ČEBELNJAK
Ker ni nič samoumevno, morajo čebelarji in drugi strokovnjaki nenehno preverjati, da so čebelji pridelki varni in kakovostni, saj s tem skrbijo za razvoj čebelarstva in ustrezen nadzor.
Pri HOFERju smo se zato v partnerstvu s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) odločili, da predvsem v raziskovalne in izobraževalne namene v našem upravno-logističnem centru zgradimo raziskovalni čebelnjak, ki je med drugim namenjen:
- proučevanju vpliva okolja na čebelje pridelke (med, cvetni prah, propolis);
- analizi kakovosti čebeljih pridelkov, kar doprinaša k oblikovanju in nadgradnji zbirke podatkov o njihovih hranilnih in funkcionalnih lastnostih in je pomembno tako s stališča vključevanja teh pridelkov v prehrano ljudi kot tudi za boljše razumevanje prehranskih potreb čebel;
- testiranju pripomočkov za pridobivanje čebeljega strupa;
- praktičnemu izobraževanju čebelarjev in čebelarjev začetnikov.
Izsledki večletnih raziskav so uporabni za slovenski in širši prostor ter relevantni za celotno čebelarsko stroko. Pri projektu sodelujejo strokovnjaki s ČZS in drugi raziskovalci s področja čebelarstva.
Ob 10-letnici projekta Skrbimo za medeno prihodnost smo v sodelovanju s ČZS in z dr. Natašo Lilek (Medex d.o.o.) pripravili brošuro o cvetnem prahu, ki je središče večletnih raziskav v HOFERjevem raziskovalnem čebelnjaku.
Z letom 2019 je HOFERjev raziskovalni čebelnjak certificiran za ekološko pridelavo medu in cvetnega prahu. Pridobivamo med in cvetni prah in čebelarimo v skladu z načeli ekološkega čebelarjenja. Od leta 2020 pa je HOFER tudi vpisan v sistem pridelovalcev slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo.
Čebelnjak je izdelan v kranjskem slogu – po zgledu tipičnih čebelnjakov na slovenskih tleh. Zgrajen je iz smrekovega lesa iz slovenskih gozdov. Na strehi je opremljen s fotocelicami, s katerimi pridobivamo energijo za delovanje tehtnic, ki tehtajo posamezne panje ter s tem kažejo, koliko je čebelja družina pridelala medu. Panji so obarvani v barvah projekta Danes za jutri.
V čebelnjaku živi 20 čebeljih družin kranjske sivke, na vrhuncu njihovega razvoja pa bo v njem bivalo predvidoma več kot 1,2 milijona čebel.
Povzetek opravljenega dela
Od spomladi 2014 v HOFERjevem raziskovalnem čebelnjaku s pomočjo vzorčenja čebeljih pridelkov opravljamo pregled stanja onesnaženosti okolja in izvajamo tudi analize kemijske sestave čebeljih pridelkov s poudarkom na njihovih funkcionalnih lastnosti.
V obdobju 2014–2018 je potekalo raziskovanje vpliva okolja na čebelje pridelke, ustvarjena je bila obsežna baza podatkov o kemijskih in mikroskopskih lastnostih cvetnega prahu osmukanca, ki predstavljajo eno izmed podlag za oblikovanje nasvetov glede uživanja čebeljih pridelkov, predvsem cvetnega prahu. Ugotavljamo, da čebelji pridelki niso obremenjeni s strani okolja, posredno so lahko čebelji pridelki dober indikator onesnaženosti okolja, saj surovino za njihov nastanek čebele najdejo v naravi.
Z letom 2019 smo pričeli s proučevanjem funkcionalnih lastnosti čebeljih pridelkov (npr. varnosti in funkcionalnost medu pri izvedbi medenih masaž, antioksidativno in protimikrobno delovanje, sestavine z dodano vrednostjo) za dosego dolgoročnega raziskovalnega cilja: spremljanje kakovosti, varnosti čebeljih pridelkov in proučevanje funkcionalnih lastnosti čebeljih pridelkov.
V 2020 so bili poleg HOFERjevega raziskovalnega čebelnjaka nameščeni dodatni panji, kjer bo ČZS podrobneje proučevala tehnologijo pridelave čebeljega strupa. Gre za specializiran proizvod, katerega način delovanja še ni dovolj dobro raziskan zato tovrstno raziskovalno delo predstavlja pomemben doprinos razvoju čebelarske dejavnosti.
Na podlagi rezultatov raziskav sodelavci ČZS objavljajo strokovne članke in se udeležujejo strokovnih kongresov. Poleg naštetega se raziskovalni čebelnjak uporablja za izobraževalne namene (tečaji za čebelarje začetnike, seminarji o pridobivanju medu in cvetnega prahu, občasno Čebelji dan za šole/vrtce).