Sprememba naročila Dokončaj spremembo

Dodano v košarico

 

 

Čebele v Sloveniji

V Sloveniji čebele živijo tudi v narodnem izročilu: v pesmih, pregovorih, slikah ter simboliki marljivosti in delavnosti, ki ju Slovenci povzemamo kot svoji glavni lastnosti. „Priden kot čebela“, „slajše kot med“ ali „cedita se med in mleko“ so le nekateri izmed rekov, ki jih še danes pogovorno uporabljamo.

V Sloveniji poznamo okoli 550 vrst čebel (na svetu jih je več kot 20.000), največ med njimi iz rodu peščinskih čebel (Andrena), ki gnezdijo v tleh. Večina vrst živi samotarsko. Vsaka samica sama pripravi gnezdo in poskrbi za hrano svojega potomstva. Razlikujejo se po življenjskih navadah in prilagoditvah na svoje rastlinske gostiteljice. Velike so od 3 mm do 2,5 cm, kolikor lahko merijo velike lesne čebele.

Najbolj znana je domača čebela (Apis mellifera), natančneje njena podvrsta kranjska čebela (Apis mellifera carnica) ali pogovorno kranjska sivka, okoli katere se je razvila tradicija čebelarstva. V Sloveniji se načrtno za pridobivanje medu vzgaja izključno kranjsko sivko, le ob meji z Italijo se lahko pojavljajo križanci z apeninsko podvrsto – italijansko čebelo (Apis mellifera ligustica). Kranjske čebele so zelo miroljubne in pridelajo veliko medu, zato so pri čebelarjih že od nekdaj zelo priljubljene.

Kranjska čebela

Kranjska čebela, znana tudi pod imenom kranjska sivka (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja rasa, ki se je razvila na območju Slovenije. V prejšnjem stoletju se je zaradi velikega povpraševanja po alpski kranjski čebeli pojavila močna trgovina s čebelami in maticami. Tako je kranjska čebela danes razširjena na Balkanu, v severni Grčiji in v porečju Donave (Bolgarija, Romunija, Madžarska), na severu Alp, na Koroškem, Štajerskem, Češkem in Slovaškem pa vse do Karpatov. Gre za drugo najbolj razširjeno čebeljo raso na svetu.

Zaradi njenega videza nekateri kranjsko čebelo imenujejo kar kranjska sivka, saj je med evropskimi rasami najsvetlejša in ima sive dlačice na obročkih zadka. Že od nekdaj je znana kot najbolj krotka in marljiva od vseh čebeljih ras. Goji se za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Lahko jo opišemo kot varčno čebelo, saj prezimuje v majhnih družinah in porabi zelo malo hrane, spomladi pa se družine ob zadostnem donosu hrane zelo hitro razmnožujejo. Jeseni se moč družin ponovno zmanjša, predvsem zaradi zmanjševanja količine naravne hrane. V primerjavi z drugimi rasami kranjske čebele izletavajo bolj zgodaj in z oddaljenih paš nosijo več medičine.

Življenjski cikel čebel

Majhna, a mogočna in izjemno pomembna! Bolj ko preučujemo čebele, bolj nas ta mala bitja in njihove lastnosti fascinirajo. Ali ste na primer vedeli, da …

  1. … v Sloveniji živi le ena rasa medonosne čebele, to je naša avtohtona kranjska čebela ali kranjska sivka. Živi v čebeljih družinah, v katerih je na višku razvoja med 40 in 70 tisoč čebel delavk, v zimskem času pa le okrog 10.000.
  2. … čebele v zimskem času panjev zaradi nizkih temperatur praviloma ne zapuščajo. Iz panjev izletijo šele, ko se ozračje ogreje in so razmere ugodne.  V času njihovih prvih letnih izletov lahko na podlagi stanja na žrelu panja čebelarji hitro ugotovijo tudi, ali se pri kateri od čebeljih družin pojavljajo kakšne težave.
  3. … se med letom spreminjajo tudi čebelarjeve naloge in opravila. V zimskih mesecih je dela v čebelnjaku malo, zato čebelarji ta letni čas uporabijo za pripravo opreme, izobraževanje in prodajo pridelkov. Obseg del pa je občutno večji v pomladanskem in poletnem času, ko čebelarji poleg skrbi za razvoj čebelje družine, skrbijo tudi za pridelavo različnih pridelkov.
  4. … poleg dobro znane medonosne čebele samo v Sloveniji živi  preko 500 vrst divjih opraševalcev, kot so divje čebele, čmrlji in podobno. Tako kot medonosna čebela so tudi ti izjemno pomembni za opraševanje in posledično za hrano na naših krožnikih.