Čebelarstvo v Sloveniji

V Sloveniji ima čebelarstvo dolgotrajno tradicijo, čebela pa je simbol marljivosti, spretnosti in skrbi za druge.
Panjska končnica, ki spretno poslikana krasi najlepše slovenske čebelnjake, je postala eden bolj prepoznavnih simbolov, ki ga Slovenci radi ponesemo v tujino ali podarimo ob posebnih priložnostih. Čebelarski krožki se izvajajo na skoraj vsaki osnovni šoli, o medu in drugih medenih izdelkih pa se otroci ne učijo samo v klopeh, temveč tudi prek bogatega kulturnega izročila.

Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo kranjsko čebelo (latinsko Apis mellifera carnica), ki je kmalu postala znana po vsem svetu. Lahko bi rekli, da je kar narava sama poskrbela za razvoj te prelepe dejavnosti. Čebele so še vedno enakomerno poseljene po Sloveniji, s čimer pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi in čebelarstva po celotni državi.

V zadnjih letih se čebelarstvo vztrajno uveljavlja kot enakopravna kmetijska dejavnost (trenutno je v Sloveniji registriranih več kot 12.000 čebelnjakov), vendar hkrati postaja vse bolj ogrožena panoga.

Zakaj takšne velike spremembe?

Razmere za čebelarjenje so se zaradi prisotnosti varoj v čebeljih družinah, intenzivnega kmetijstva z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), podnebnih sprememb in onesnaženosti okolja spremenile. Izgubam čebeljih družin se žal ni mogoče popolnoma izogniti, lahko pa se jih zmanjša, in sicer z boljšim poznavanjem njihovih vzrokov.

Vir: ČZS