NA DOBRI POTI DO MANJ ODPADNE HRANE S PROJEKTOM "HRANA NA DOBRI POTI"

Hrana ne sodi v smeti. Kljub temu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije iz 2023 vsak Slovenec letno zavrže okrog 78 kg hrane. Da bi s hrano ravnali skrbneje, pri HOFERju v okviru trajnostne iniciative Danes za jutri že več let izvajamo projekt Hrana na dobri poti.

V sklopu projekta si prizadevamo za manj zavržene hrane v naših trgovinah. Izdelke pred potekom roka uporabnosti pocenimo, da bi jih v čim večji meri odprodali. Določene količine izdelkov, ki so še primerni za uživanje, vseeno ostanejo neprodane. Teh pri HOFERju ne zavržemo, temveč jih z vseh 93 trgovin namenimo socialnim organizacijam, ki jih razdelijo pomoči potrebnim. S številnimi aktivnostmi k odgovornemu ravnanju s hrano spodbujamo tudi naše kupce.

Tudi letos smo v juniju donirali 27.900 evrov organizacijam, s katerimi sodelujemo na področju prevzema in razdeljevanja donirane hrane. Donacija je namenjena za pokritje logističnih in drugih manipulativnih stroškov, ki nastajajo iz naslova projekta Donirana hrana. Poleg tega smo organizacijam namenili tudi biorazgradljive vrečke za razdeljevanje donirane hrane.

Donacije namenjamo organizacijam že od leta 2021 in v vseh teh letih smo organizacijam namenili skupaj že preko 100.000 evrov.

Med junijem in oktobrom 2025 smo z 10.000 evri podprli 5 taborov Slovenske Karitas. Letovanja se je udeležilo 64 otrok, zanje pa je skrbelo 14 voditeljic in animatork. Letovanje "Kuhajmo skupaj" je tudi povezalo otroke v ustvarjalnem, poučnem in aktivnem tednu. Poleg gibanja v naravi, plavanja in družabnih iger so največ pozornosti namenili trajnostnemu kuhanju. Otroci so sami, ob pomoči voditeljev, pripravljali hrano, ki so jo nato skupaj pojedli. Tudi kadar recepti niso uspeli po načrtih, so jih znali preoblikovati – na primer marmelada iz “neuspelih” mareličnih bonbonov. To jih je naučilo, da nič ne gre v nič.

Pri HOFERju z različnimi ukrepi že vrsto let skrbimo za manj zavržene hrane v naših trgovinah. V ta namen smo optimizirali svoje procese.

Po navedbah Statističnega urada RS globalno gledano ljudje zavržemo kar eno tretjino hrane, ki jo pridelamo. Z njo bi lahko nahranili dodaten delež svetovne populacije, z zavrženo hrano pa zavržemo tudi elektriko, vodo in druge uporabljene vire. Dodatna obremenitev za okolje se pojavi s procesom gnitja zavržene hrane. Ob tem se v zrak sproščajo velike količine metana, toplogrednega plina, ki spodbuja segrevanje ozračja.

Neodgovorno ravnanje s hrano vedno pomeni tudi neodgovorno ravnanje s svojim denarjem, kar humanitarni in okoljski problematiki doda še ekonomski vidik.

Pomembno je, da se do hrane vedemo odgovorno in spoštljivo. Zato iz ostankov živil ali pripravljenih jedi vedno napravimo odlične nove jedi, ki v svojem okusu niso nič manj navdušujoče. Ravno nasprotno. Še boljše so lahko - samo pravi recept Neje Gril potrebujemo.